Kako vam lahko domišljija pomaga premagati strah
V svoji domišljiji lahko storite karkoli. Jahati zmaja? Malenkost. Domišljija je tisto, kar spodbuja ustvarjalnost in nam omogoča, da poiščemo inovativne rešitve. Nove raziskave, ki ocenjujejo preglede možganov, kažejo, da nam lahko tudi domišljija pomaga, da se znebimo svojih tesnob in strahov.
Naša domišljija je neverjetno uporabno orodje. V težkih časih nas lahko pomiri in nam pomaga pri reševanju problemov, ustvarjanju novih stvari in razmisleku o možnih poteh ukrepanja.
Nekateri raziskovalci trdijo, da je naša domišljija, ki nam omogoča, da razmislimo o različnih scenarijih, jedro tega, kar ljudi razlikuje od preostalega živalskega kraljestva.
Poleg tega obstoječe raziskave kažejo, da lahko to, kar si predstavljamo, dejansko vpliva na naš um in telo na zelo konkreten način.
Na primer, študija, ki jo je revija Psihološka znanost objavljeno leta 2009, je ugotovilo, da ko si zamislimo, da nekaj počnemo, naši misli in telesa predvidevajo namišljeno dejanje, kot da bi bilo resnično.
Rezultati druge študije, ki je bila predstavljena v Trenutna biologija v letu 2013 predlagajte, da si lahko predstavljanje, da slišimo določene zvoke ali vidimo določene oblike, spremeni način, kako svet dojemamo v realnem času.
Nova raziskava skupine z univerze Colorado Boulder in Medicinske fakultete Icahn na Mount Sinai v New Yorku v New Yorku zdaj dokazuje, da se lahko to, kar si predstavljamo, za naše možgane zdi resnično enako kot dejanske izkušnje.
Kot pojasnjujejo preiskovalci v svojem študijskem prispevku, ki je objavljen v reviji Nevron, lahko izkoristimo "čarobne moči" svoje domišljije, da nam pomagajo premagati vztrajne strahove in anksiozne motnje.
"Ta raziskava potrjuje, da je domišljija nevrološka resničnost, ki lahko vpliva na naše možgane in telesa na načine, ki so pomembni za naše počutje," pravi prof. Tor Wager, soavtor študije.
Moč tega, kar si predstavljate
Ko gre za pomoč ljudem pri odpravljanju njihovih fobij ali anksioznih motenj, lahko psihologi priporočijo "terapijo z izpostavljenostjo". Namen tega pristopa je občutiti osebo na dražljaje, ki sprožijo odziv strahu, tako da jih v popolnoma varnem okolju večkrat izpostavijo tem dražljajem.
To lahko pomaga osebi, da te dražljaje loči od občutka ogroženosti in grozečih negativnih posledic.
V novi študiji so raziskovalci uporabili funkcionalno magnetno resonanco za skeniranje možganov udeležencev in oceno možganske aktivnosti v resničnih in namišljenih situacijah, ki vključujejo neprijetne sprožilce. Cilj je bil ugotoviti, ali in kako nam domišljija lahko pomaga zavreči negativne asociacije.
"Te nove ugotovitve premostijo dolgoletno vrzel med klinično prakso in kognitivno nevroznanostjo," ugotavlja vodja študije Marianne Cumella Reddan, ki je podiplomska študentka na oddelku za psihologijo in nevroznanost na univerzi Colorado Boulder.
"To je prva študija nevroznanosti, ki kaže, da lahko predstavljanje grožnje dejansko spremeni način, kako je predstavljena v možganih," dodaja.
V tej študiji je raziskovalna skupina zaposlila 68 zdravih udeležencev, ki so jih pogojevali, da določen zvok povežejo z električnim udarom, ki je neprijeten, a ne boleč.
Nato so udeležence razdelili v tri skupine. Tisti iz prve skupine so raziskovalci predvajali zvok, ki so ga udeleženci zdaj povezovali z neprijetno fizično izkušnjo.
Tisti iz druge skupine so si morali predstavljati, da bi namesto tega slišali isti zvok, medtem ko so si morali tisti iz tretje skupine - kontrolniki - predstavljati prijetne zvoke, kot so tresenje ptic in dež. Noben od udeležencev ni prejel nadaljnih električnih šokov.
Večkratno predstavljanje grožnje vam lahko pomaga
Medtem ko so prostovoljci bodisi slišali sprožilni zvok, si ga predstavljali ali si predstavljali prijeten zvok, so raziskovalci ocenili svojo možgansko aktivnost s pomočjo funkcionalne magnetne resonance. Skupina je svoje fiziološke odzive izmerila tudi s postavitvijo senzorjev na kožo.
Preiskovalci so ugotovili, da je bila možganska aktivnost zelo podobna pri udeležencih, ki so dejansko slišali grozljiv zvok, in tistih, ki so si le predstavljali, da so ga slišali.
Pri vseh teh prostovoljcih so se aktivirali slušna skorja (možganska regija, ki predeluje zvok), jedro nakopičeno (povezano z naučenim strahom) in ventromedialna predfrontalna skorja (kar kaže na izpostavljenost tveganju).
Ko pa so udeleženci večkrat slišali ali si domišljali, da slišijo sprožilni zvok, ne da bi prejeli pričakovani električni udar, se niso več bali. Postopek je odpravil povezavo med tem zvokom in neprijetno izkušnjo. Ta pojav je znan kot "izumrtje".
V kontrolni skupini, v kateri so si udeleženci predstavljali le prijetne zvoke, so se v funkcionalnih pregledih z magnetno resonanco zasvetile druge možganske regije in negativna povezava med sprožilnim zvokom in električnim udarom nikoli ni izginila.
"Statistično se resnična in namišljena izpostavljenost grožnji na celotni ravni možganov ni razlikovala in domišljija je delovala enako dobro," pojasnjuje Reddan.
»Mislim, da veliko ljudi domneva, da je način, kako zmanjšati strah ali negativna čustva, predstavljati nekaj dobrega. Dejansko je lahko bolj učinkovito ravno nasprotno: predstavljanje grožnje, vendar brez negativnih posledic. "
Prof. Tor Wager
Slabe spomine lahko ‘posodobite’
Raziskovalci tudi nakazujejo, da bomo po zaslugi moči domišljije morda celo lahko "popravili" in "posodobili" spomine, ki so neprijetni ali nekoristni.
"Če imate spomin, ki za vas ni več koristen ali vas hromi, ga lahko z domišljijo izkoristite, spremenite in ponovno utrdite, tako da posodobite način razmišljanja in doživljanja nečesa," pravi Reddan.
Vendar, kako živahna je vsaka naša domišljija, lahko vpliva na rezultat takšnih poskusov. Tako razlagajo preiskovalci, da bodo tisti, ki imajo posebno živo domišljijo, imeli največ koristi od "manipuliranja" neprijetnih asociacij, tisti z manj aktivnimi domišljijami pa morda ne bodo videli velike razlike.
Raziskovalci resnično potrebujejo več raziskav moči domišljije, vendar sedanje ugotovitve poudarjajo eno stvar - namreč, da ne smemo podcenjevati učinka tega, kar si predstavljamo.
"Upravljajte s svojo domišljijo in s tem, kar si dovolite predstavljati," spodbuja prof. Wager. "Domišljijo lahko konstruktivno uporabite za oblikovanje tega, kar se vaši možgani naučijo iz izkušenj," dodaja.
