Bi lahko naša kri razkrila naše prihodnje tveganje za demenco?
Po analizi podatkov osmih velikih študij so raziskovalci v krvi prepoznali določene molekule, ki bi lahko služile kot zgodnji biomarkerji za tveganje za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.
Nova spoznanja - ki so objavljena v reviji Alzheimerjeva in demenca - menijo, da so prvi, ki nakazujejo, da bi lahko višje ravni aminokislin z razvejano verigo v krvi človeka pomenile manjše tveganje za razvoj demence.
Aminokisline z razvejeno verigo so bistvena hranila, ki jih telo potrebuje in jih dobi iz beljakovinsko bogate hrane, kot so stročnice in meso.
V svojem poročilu sodelujoča avtorica študije Sudha Seshadri - profesorica nevrologije na univerzi v Teksasu v San Antoniu - in sodelavci pojasnjujejo, da se znanstveniki začenjajo zavedati, da demenca ni enostavna bolezen.
Pravzaprav pravijo, da je čedalje več potrebe po preprečevanju in zdravljenju z "večstranskim pristopom".
Tradicionalno so raziskovalci odgovore iskali predvsem v možganih - kjer na primer najdemo nekatere značilnosti Alzheimerjeve bolezni, ene glavnih vrst demence, v obliki okvarjenih beljakovin tau in amiloid.
Zdaj pa se je več iskanja razširilo na druge dele telesa, na primer krvni obtok, ki je v tesni zvezi z možgani.
"Zdaj je priznano," ugotavlja prof. Seshadri, "da moramo pogledati dlje od tradicionalno preučenih amiloidnih in tau poti in razumeti celoten spekter patologije pri osebah s simptomi Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc."
Alzheimerjeva bolezen in demenca
Demenca je bolezen, ki zapravlja možgane in nam postopoma odvzame sposobnost, da se spomnimo, razmišljamo, razmišljamo, komuniciramo in skrbimo zase. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika.
Na svetu živi okoli 47 milijonov ljudi z demenco, 65 odstotkov jih ima Alzheimerjevo bolezen.
V ZDA živi več kot 5 milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, do leta 2050 pa naj bi ta številka dosegla 16 milijonov.
Povišali naj bi se tudi stroški Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence v ZDA, in sicer s 259 milijard USD na leto v letu 2017 na 1,1 bilijona USD v letu 2050.
Rezultati krvnih vzorcev in stopnje demence
Za svojo študijo so raziskovalci uporabili podatke in vzorce osmih študij, ki so v daljšem obdobju spremljale velike skupine ljudi evropskih prednikov v petih državah. Imeli so tudi zapise o pojavnosti Alzheimerjeve bolezni ali drugih oblik demence v teh skupinah.
Na ta način so lahko pridobili podatke in shranili izhodiščne vzorce krvi za skupno 22.623 udeležencev, ki so bili brez demence v izhodišču in tudi niso imeli možganske kapi ali "druge nevrološke bolezni, ki bi vplivala na kognitivno funkcijo."
Skupaj je nabor podatkov zajemal 246.698 človeških let, med katerimi je bilo "odkritih 995 oziroma 745 primerov incidentne demence in Alzheimerjeve bolezni," ugotavljajo avtorji.
Z uporabo metabolomike jedrske magnetne resonance in masne spektrometrije so v osnovnih vzorcih krvi odkrili in količinsko opredelili "presnovke krvi, lipide in lipoproteinske lipide".
Nato so izvedli statistične teste, da bi ugotovili kakršne koli povezave med izhodiščnimi količinami različnih molekul in primeri demence in Alzheimerjeve bolezni, ki so se med udeleženci pojavili med nadaljnjim spremljanjem.
Različne molekule povezane s tveganjem
Rezultati so pokazali, da so bile nekatere izhodiščne molekule krvi povezane z manjšim tveganjem za demenco, druge pa z večjim tveganjem.
Podobna ugotovitev je bila tudi povezava s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen: nekatere molekule so bile povezane z manjšim tveganjem, druge pa z večjim.
Podrobnosti o teh združenjih so bile naslednje:
- Manjše tveganje za demenco je bilo povezano z: razvejanimi aminokislinami izolevcinom, levcinom in valinom; kreatinin; in dva podrazreda lipoproteinov zelo nizke gostote (VLDL).
- Tveganje za Alzheimerjevo bolezen je bilo podobno povezano z aminokislinami z razvejano verigo.
- Povečano tveganje za demenco je bilo povezano z enim lipoproteinom z visoko gostoto (HDL) in enim podrazredom VLDL.
- Večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen je bilo povezano tudi s podrazredom HDL.
Avtorji ugotavljajo, da je njihova študija po njihovem prvem poročilu o povezavi med višjimi stopnjami razvejanih aminokislin in klinično demenco.
Predlagajo, da njihovi rezultati lahko naredijo več kot samo kažejo, da je mogoče spremembe v krvi izmeriti leta pred diagnozo demence. Upajo, da bodo razširili tudi iskanje prepotrebnih novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence.
"Zanimivo je najti nove biomarkerje, ki nam lahko pomagajo prepoznati osebe, ki so najbolj izpostavljene demenci."
Prof. Sudha Seshadri
