Vzorci uporabe antibiotikov lahko napovedujejo kardiovaskularno tveganje
Nova študija, ki je analizirala zdravstvene podatke tisočih žensk, je pokazala, da je dolgotrajna uporaba antibiotikov povezana z večjim tveganjem za srčno-žilni dogodek.
Znanstveniki z univerze Tulane v New Orleansu v LA, Harvard Medical School in Harvard T. H. Chan School of Public Health v Bostonu, MA, in Fudan University v Šanghaju na Kitajskem so raziskovali, kako je uporaba antibiotikov povezana s tveganjem žensk za kardiovaskularne težave pri ženskah.
Zanimala jih je povezava med antibiotiki in zdravjem srca in ožilja, saj, kot pojasnjujejo, lahko antibiotiki pomembno vplivajo na črevesno mikrobioto, kar pa lahko vpliva na različne druge vidike zdravja.
"Uporaba antibiotikov je najpomembnejši dejavnik pri spreminjanju ravnovesja mikroorganizmov v črevesju," pravi soavtor študije prof. Lu Qi.
"Prejšnje študije so pokazale povezavo med spremembami v mikrobiotskem okolju črevesja in vnetji ter zožitvijo krvnih žil, možgansko kapjo in srčnimi boleznimi," dodaja.
Študija - katere ugotovitve so objavljene v European Heart Journal - analizira informacije, ki so jih znanstveniki zbrali iz kohorte 36.429 žensk, vključenih v študijo zdravstvenih sester.
Natančneje, raziskovalci so preučevali podatke za obdobje 2004–2012; na začetku tega obdobja so bile vse ženske v kohorti stare 60 let ali več.
Vsi udeleženci so poročali, kako pogosto so uporabljali antibiotike in druge ustrezne informacije v treh življenjskih obdobjih: od 20 do 39 let, od 40 do 59 let in od 60 let naprej.
Na podlagi vzorcev uporabe antibiotikov, o katerih so poročale ženske, so jih znanstveniki razdelili v štiri skupine:
- tisti, ki nikoli niso uporabljali antibiotikov
- tisti, ki so jemali antibiotike manj kot 15 zaporednih dni hkrati
- tisti, ki so antibiotike uporabljali med 15 dnevi in 2 mesecema
- tisti, ki so jemali antibiotike več kot 2 meseca
„Kumulativni učinek“ uporabe antibiotikov?
V obdobju spremljanja skoraj 8 let je v povprečju 1056 udeležencev razvilo kardiovaskularne težave.
V tem obdobju so ženske vsakih nekaj let še naprej ponujale informacije o njihovi uporabi antibiotikov.
Znanstveniki so analizirali podatke, ki so jih vzeli v tem času, in prilagodili rezultate potencialno zmedenim dejavnikom. Ti so vključevali starost, raso, izbiro prehrane, življenjske navade, zdravstvene razmere in splošno uporabo drog.
Ženske, ki so jemale antibiotike zelo dolgo (dva meseca ali dlje) pri starosti 60 let ali več, so imele 32% večje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli jemale antibiotikov.
Tisti, ki so jemali antibiotike dva meseca ali več v starosti od 40 do 59 let, so imeli 28% večjo verjetnost, da bodo razvili kardiovaskularne težave kot ženske, ki v tej starosti niso jemale antibiotikov. Vendar skupina ni ugotovila povezave med dolgotrajno uporabo antibiotikov v starosti 20–39 let in tveganjem za srčno-žilne bolezni.
"S preiskovanjem trajanja uporabe antibiotikov v različnih fazah odraslosti," poudarja avtor prve študije Yoriko Heianza, dr., "Smo ugotovili povezavo med dolgotrajno uporabo v srednjih letih in poznejšem življenju ter povečanim tveganjem za možganska kap in bolezni srca v naslednjih 8 letih. "
"Ko so te ženske postajale starejše, je bila verjetnost, da bodo potrebovale več antibiotikov, in včasih tudi dlje časa, kar kaže na to, da je kumulativni učinek razlog za močnejšo povezavo med uporabo antibiotikov in boleznimi srca in ožilja v starejših letih."
Yoriko Heianza, dr.
"Čim krajši čas uporabe, tem bolje"
Raziskovalci tudi ugotavljajo, da so nekateri najpogostejši razlogi, ki so jih ženske navajale zaradi uporabe antibiotikov, vključevale okužbe - dihalne in sečilne - ter zdravstvena stanja ustne votline.
Čeprav je to doslej največja potencialna študija, ki je proučevala povezavo med dolgotrajno uporabo antibiotikov in srčno-žilnim tveganjem, raziskava ni bila brez svojih omejitev.
Na primer, raziskovalci priznavajo, da je bila glavna težava, s katero so se soočili v tej študiji, dejstvo, da so udeleženci sami poročali o uporabi antibiotikov, kar običajno pušča prostor za netočnosti.
Trdijo pa tudi, da so udeleženci verjetno poročali o dokaj natančnih informacijah, saj so tudi sami zdravstveni delavci.
Znanstveniki so precej prepričani v svoje ugotovitve, vendar pojasnjujejo, da je bila študija opazovalna in da še ne more govoriti o vzrokih in posledicah.
"To je opazovalna študija," ugotavlja prof. Qi, "in zato ne more dokazati, da antibiotiki povzročajo bolezni srca in možgansko kap, le da obstaja povezava med njimi."
"Možno je, da so ženske, ki so poročale o večji uporabi antibiotikov, bolj bolane na druge načine, ki jih nismo mogli izmeriti, ali pa obstajajo drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na rezultate, ki jih nismo mogli [upoštevati]," pravi. na.
Kljub tem pa prof. Qi zaključuje: »Naša študija kaže, da je treba antibiotike uporabljati le, kadar so nujno potrebni. Glede na potencialno kumulativne neželene učinke je krajši čas uporabe antibiotikov boljši. "
