Kako dohodek dejansko vpliva na pričakovano življenjsko dobo?
Trenutna predstava o dohodku in zdravstvenem stanju je taka, da premožnejši je človek, dlje lahko pričakuje, da bo živel, ker bo imel lažji dostop do ustreznega zdravstvenega varstva. Nova študija pa ima bolj zapleten pristop in predlaga, da odgovor morda ni tako enostaven.
Vplivna študija, objavljena leta 2016 v Ljubljani Mreža JAMA ugotovili, da obstaja bistvena razlika v pričakovani življenjski dobi ljudi, ki živijo na različnih območjih ZDA.
Raziskovalci so trdili, da je bila razlika med različnimi stopnjami dohodka prebivalstva. Njihovi rezultati kažejo, da naj bi med moškimi v ZDA, starimi 40 let in več, tisti z najnižjim dohodkom živeli 14,6 leta manj kot moški z najvišjim dohodkom.
Pri ameriških ženskah iste starosti je bila pričakovana življenjska doba za tiste z najnižjimi dohodki 10,1 leta krajša kot pri tistih z najvišjimi dohodki.
Vendar pa raziskovalci z univerze v Københavnu na Danskem zdaj trdijo, da ti izračuni niso upoštevali pomembnega dejavnika - namreč dohodkovne mobilnosti.
Danska ekipa, ki so jo sestavljali ekonomisti Claus Thustrup Kreiner, Torben Heien Nielsen in Benjamin Ly Serena, ugotavlja, da so njihovi ameriški kolegi dohodek obravnavali kot konstantno v življenju posameznika.
Trdijo pa, da stvari ne delujejo tako. V resnici lahko ljudje z nizkimi dohodki v enem trenutku svojega življenja preidejo na višjo raven dohodka, medtem ko lahko ljudje z visokimi dohodki skozi svoje življenje zdrsnejo po dohodkovni lestvici.
V novi študiji, katere ugotovitve so objavljene v reviji PNAS, Kreinerjeva ekipa je zasnovala metodo upoštevanja takšnih sprememb pri izračunu razlik v pričakovani življenjski dobi.
Čeprav ni tako velik, se razlika širi
Danski ekonomisti ugotavljajo, da v obdobju desetih let približno polovica ljudi z najnižjimi dohodki običajno narašča po ekonomski lestvici, medtem ko bo približno polovica tistih, ki so sprva zelo premožni, prešla na nižje dohodke.
Da bi razumeli, kako lahko ta gospodarska mobilnost - navzgor in navzdol - vpliva na vrzel v pričakovani življenjski dobi, je skupina razvila posebno metodo, ki temelji na že obstoječem modelu socialne mobilnosti.
Nato so raziskovalci s to metodo izračunali pričakovano življenjsko dobo na Danskem za ljudi, starih 40 let. V svoji analizi so uporabili uradne podatke o dohodku in evidenci umrljivosti med letoma 1980 in 2013.
Pri tem so ugotovili, da so razlike v pričakovani življenjski dobi med ljudmi, ki se preselijo na različne ravni dohodka, zelo različne v primerjavi s tistimi med ljudmi, ki ohranjajo raven dohodka.
Ob upoštevanju dohodkovne mobilnosti so Kreiner in sodelavci ugotovili, da je imel 40-letni moški v skupinah z višjimi dohodki pričakovano življenjsko dobo 77,6 leta, moški iste starosti, vendar z nizkim dohodkom, pa pričakovana življenjska doba 75,2 leta.
To pomeni, da obstaja 2,4-letna razlika v pričakovani življenjski dobi moških z različnimi stopnjami dohodka. Pri ženskah je razlika 2,2 leta.
"Naši rezultati kažejo, da je neenakost v pričakovani življenjski dobi znatno pretirana, če ne upoštevamo mobilnosti," ugotavlja Kreiner.
"Ta rezultat je bistvenega pomena ne le za naše razumevanje enega najpomembnejših ukrepov neenakosti v družbi, in sicer koliko časa lahko različne skupine pričakujejo," nadaljuje, "ampak tudi z napačnim merjenjem te vrste neenakosti, pridemo do zavajajočih zaključkov o stroških in koristih programov javnega zdravja, kot so Medicare in politike socialne varnosti. "
Kljub temu da se zdi, da odstopanje ni tako veliko, kot so predvidevali strokovnjaki, danska ekipa opozarja, da ga ljudje ne smejo jemati zlahka. To še posebej drži, ugotavljajo, ker se razlika v pričakovani življenjski dobi v zadnjih 30 letih povečuje.
Danski raziskovalci v okviru svojega projekta niso preučevali razlogov za to vedno večjo vrzel. Verjamejo pa, da za vsem tem morda stojijo socialno-ekonomske in izobraževalne neenakosti.
Posamezniki iz visoko dohodkovnih in dobro izobraženih skupin bodo po njihovem lažje izkoristili nove tehnologije, ki jim omogočajo varovanje zdravja in dobrega počutja.
