Kateri so zgodnji znaki demence?
Demenca je izraz, ki opisuje različne simptome, ki vplivajo na človekovo kognitivno delovanje, vključno z njegovo sposobnostjo razmišljanja, spominjanja in razuma. Sčasoma se poslabša, zato obstaja nekaj ključnih znakov zgodnjega opozarjanja.
Demenca se pojavi, ko živčne celice v možganih človeka prenehajo delovati. Čeprav se to običajno zgodi pri starejših ljudeh, to ni neizogiben del staranja. Naravno poslabšanje možganov se zgodi, ko se starajo, vendar se hitreje pojavi pri ljudeh z demenco.
Obstaja veliko različnih vrst demence. Po podatkih Nacionalnega inštituta za staranje je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Druge vrste vključujejo:
- Lewyjeva telesna demenca
- frontotemporalna demenca
- vaskularne motnje
- mešana demenca ali kombinacija tipov
Obstaja 10 tipičnih zgodnjih znakov demence. Da bi oseba dobila diagnozo, bi običajno imela dva ali več teh simptomov, simptomi pa bi bili dovolj močni, da bi vplivali na njihovo vsakdanje življenje.
Ti zgodnji znaki demence so:
1. Izguba spomina
Izguba spomina je pogost simptom demence.
Oseba z demenco lahko težko prikliče informacije, ki jih je nedavno izvedela, na primer datume ali dogodke ali nove podatke.
Morda se bodo zanašali na prijatelje in družino ali druge spominske pripomočke za spremljanje stvari.
Večina ljudi občasno stvari s staranjem pozabi pogosteje. Običajno se jih lahko prikličejo pozneje, če je izguba spomina povezana s starostjo in ne zaradi demence.
2. Težave pri načrtovanju ali reševanju problemov
Oseba z demenco bo morda težko sledila načrtu, na primer receptu pri kuhanju ali navodilom med vožnjo.
Reševanje težav lahko postane tudi bolj zahtevno, na primer pri seštevanju številk pri plačevanju računov.
3. Težave pri opravljanju znanih nalog
Oseba z demenco bo morda težko opravljala naloge, ki jih redno opravlja, na primer spreminjanje nastavitev na televiziji, upravljanje računalnika, skodelico čaja ali prihajanje na znano lokacijo. Te težave z znanimi nalogami se lahko zgodijo doma ali v službi.
4. Zmedenost glede časa ali kraja
Demenca lahko težko presodi čas, ki teče. Ljudje lahko kadar koli tudi pozabijo, kje so.
Morda bodo težko razumeli dogodke v prihodnosti ali preteklosti in se bodo morda borili z datumi.
5. Izzivi pri razumevanju vizualnih informacij
Vizualne informacije so lahko za osebo z demenco izziv. Težko je prebrati, presoditi razdalje ali ugotoviti razlike med barvami.
Nekdo, ki običajno vozi ali kolesari, se mu lahko zdijo te dejavnosti zahtevne.
6. Težave z govorom ali pisanjem
Oseba z demenco se morda težko pogovarja.
Lahko pozabijo, kaj govorijo ali kaj je rekel nekdo drug. V pogovor je lahko težko vstopiti.
Ljudem se lahko tudi črkovanje, ločila in slovnica poslabšajo.
Rokopis nekaterih ljudi je težje brati.
7. Izguba stvari
Oseba z demenco se morda ne bo mogla spomniti, kje pušča vsakdanje predmete, kot so daljinski upravljalnik, pomembni dokumenti, gotovina ali ključi.
Izguba imetja je lahko moteča in lahko pomeni, da druge ljudi obtožujejo kraje.
8. Slaba presoja ali odločanje
Nekomu z demenco je težko razumeti, kaj je pošteno in razumno. To lahko pomeni, da za stvari plačajo preveč ali postanejo zlahka prepričani o nakupu stvari, ki jih ne potrebujejo.
Nekateri z demenco tudi manj pozornosti posvečajo temu, da ostanejo čisti in predstavljivi.
9. Odstop od druženja
Oseba z demenco lahko postane nezainteresirana za druženje z drugimi ljudmi, bodisi v domačem življenju bodisi v službi.
Lahko postanejo umaknjeni in ne govorijo z drugimi ali pa niso pozorni, ko drugi govorijo z njimi. Lahko se prenehajo ukvarjati s hobiji ali športi, ki vključujejo druge ljudi.
10. Spremembe v osebnosti ali razpoloženju
Oseba z demenco lahko doživi spremembe razpoloženja ali osebnostne spremembe. Na primer, lahko postanejo razdražljivi, depresivni, prestrašeni ali tesnobni.
Lahko postanejo tudi bolj razočarani ali ravnajo neprimerno.
Kdaj k zdravniku
Oseba, ki ima katerega od teh simptomov ali jo opazi pri ljubljeni osebi, bi se morala pogovoriti z zdravnikom.
Po mnenju Alzheimerjeve zveze je mit, da se kognitivno delovanje vedno poslabša, ko človek postane starejši. Znaki kognitivnega upada so lahko demenca ali druga bolezen, pri kateri vam lahko pomagajo zdravniki.
Čeprav za demenco še ni zdravila, lahko zdravnik pomaga upočasniti napredovanje bolezni in olajšati simptome ter tako izboljša človekovo kakovost življenja.
