Kaj leži v temnem jedru človeške psihe?
Nekatere osebnostne lastnosti so povezane s težnjo k izjemno sebičnim vedenjem. Morda obstaja velika vrzel med sebičnostjo narcisa in psihopata, vendar trenutne raziskave kažejo, da imajo vse negativne osebnostne lastnosti isto temno jedro.
Egoizem, makijavelizem, moralna nevezanost, narcizem, psihološka upravičenost, psihopatija, sadizem, lastna korist in zlobnost so negativne osebnostne lastnosti, ki jih prepoznava psihologija.
Nekateri, na primer sadizem, se za osebno zadovoljstvo zanašajo na bolečino in nelagodje drugih ljudi.
Drugi, na primer egoizem, preprosto pomenijo, da bo človek verjetno postavil svojo prednost predvsem.
Kljub dejstvu, da je za vsako od teh negativnih osebnostnih lastnosti značilna pretirana samoumevnost in druge podobne nagnjenosti v različnih stopnjah, vse izvirajo iz istega temnega jedra z enako psihološko osnovo.
Tako trdijo raziskovalci z univerze v Københavnu na Danskem, univerze Ulm in univerze Koblenz-Landau - obe v Nemčiji.
Ti raziskovalci so se odločili, da bodo temu temnemu jedru, iz katerega se rodijo vse negativne lastnosti, rekli "temni dejavnik osebnosti" ali na kratko "faktor D".
Študija preiskovalcev, katere rezultate poročajo v reviji Psihološki pregled, je vključeval anketiranje več kot 2500 udeležencev, ki so odgovorili na vprašanja o njihovih vedenjskih in tendencah odločanja.
En negativni dejavnik, ki bo vladal vsem
V treh spletnih anketah so raziskovalci vprašali udeležence, v kolikšni meri se strinjajo ali ne strinjajo z izgovorljivimi izjavami, med drugim: "Težko je napredovati, ne da bi tu in tam zarezali," in "Z moje strani je včasih vredno malo trpeti, glej, da drugi dobijo kazen, ki si jo zaslužijo.
Udeleženci so tudi poročali, ali so nagnjeni k agresivnemu vedenju in impulzivnim odločitvam. Poleg tega so raziskovalci ocenili tudi sebičnost anketirancev in verjetnost, da bodo sodelovali v neetičnih dejanjih.
Te informacije so nato preslikali na devet prej omenjenih negativnih osebnostnih lastnosti. Po analizi vseh zbranih informacij so preiskovalci ugotovili, da vse te negativne osebnostne lastnosti izvirajo iz istih temnih tendenc.
Raziskovalci pojasnjujejo, da devet različnih negativnih osebnostnih lastnosti sicer temelji na ukoreninjeni težnji, da se lastno počutje, užitek ali uspeh da prednost prednostm drugih, četudi to pomeni, da bodo morali drugi zaradi tega trpeti.
"[T] temni vidiki človeške osebnosti [...] imajo skupni imenovalec," pojasnjuje avtor študije prof. Ingo Zettler. To, dodaja, nakazuje, da "lahko rečemo, da so vsi izraz iste dispozicijske težnje."
"Na primer," pravi prof. Zettler, "pri določeni osebi se faktor D lahko večinoma kaže kot narcizem, psihopatija ali ena od drugih temnih lastnosti ali kombinacija le-teh."
Ljudje s tem "temnim osebnostnim dejavnikom" ne samo, da iščejo svojo prednost pred blaginjo drugih, temveč tudi izpostavljajo razloge, zakaj je v redu, če ne upoštevajo, kako lahko njihova dejanja vplivajo na druge ljudi.
"Uporabno orodje"
Obstoj faktorja D v spektru negativnih lastnosti nakazuje tudi nekaj drugega - če ima oseba eno od teh lastnosti, ima verjetno tudi druge sorodne lastnosti.
"Z našim preslikavanjem skupnega imenovalca različnih temnih osebnostnih lastnosti lahko preprosto ugotovimo, da ima oseba visok faktor D," ugotavlja prof. Zettler.
"To je zato, ker faktor D kaže, kako verjetno je, da se oseba vede, povezano z eno ali več temi lastnostmi," dodaja.
"V praksi to pomeni, da bo posameznik, ki izkaže določeno zlobno vedenje (na primer rad ponižuje druge), imel večjo verjetnost, da se bo vključil tudi v druge zlonamerne dejavnosti (na primer varanje, laganje ali kraja)," je preiskovalec tudi opaža.
Kljub temu raziskovalci opažajo, da bi nov okvir, ki so ga razvili v sedanji študiji, lahko pomagal terapevtom in drugim strokovnjakom, da bolje razumejo negativne osebnostne lastnosti in tako pripravijo boljše strategije za njihovo reševanje.
»Faktor D vidimo na primer v primerih skrajnega nasilja ali kršenja pravil, laganja in zavajanja v podjetjih ali javnem sektorju. Tu je lahko znanje o človekovem faktorju D koristno orodje, na primer za oceno verjetnosti, da bo oseba ponovno storila prekršek ali se lotila bolj škodljivega vedenja. "
Prof. Ingo Zettler
