Ali lahko zahodnjaška prehrana trajno spremeni imunski sistem?
Po novih raziskavah, ki jih je vodila univerza v Bonnu v Nemčiji in so bile objavljene v reviji, je odziv imunskega sistema na zahodno prehrano podoben reakciji na okužbo z nevarnimi bakterijami. Celica.
Drugi moteč rezultat študije je, da lahko dolgoročno zahodnjaška prehrana povzroči, da imunski sistem postane preobziven na sprožilce vnetij.
Glede na ugotovitve se zdi, da tudi prehod na zdravo prehrano škode ne odpravi.
Dolgoročne spremembe lahko prispevajo k diabetesu tipa 2, arteriosklerozi in številnim drugim stanjem, pri katerih naj bi igralo vlogo vnetje in so povezane z uživanjem zahodnjaške prehrane.
Za študijo so raziskovalci hranili miši, nagnjene k aterosklerozi, z zahodnjaško prehrano, ki je vsebovala visokokalorično, z veliko maščobami, z nizko vsebnostjo vlaknin in s hitro hrano.
Zahodna prehrana je spremenila izražanje genov
Že po enem mesecu so miši pokazale spremembe v telesu, ki so podobne močnim vnetnim reakcijam, ki se pojavijo pri bakterijskih okužbah.
"Nezdrava prehrana," pravi vodja študije Anette Christ, podoktorska sodelavka z univerze v Bonnu, "je privedla do nepričakovanega povečanja števila nekaterih imunskih celic v krvi miši, zlasti granulocitov in monocitov."
To je vodilo ekipo, da je raziskala, kaj bi se lahko dogajalo naprej navzgor, v kostnem mozgu, kjer se nahajajo predhodniki ali predniki teh posebnih vrst imunskih celic.
Raziskovalci so primerjali glavne predhodnike imunskega celičnega kostnega mozga miši, ki so bile hranjene z zahodnjaško prehrano, s tistimi kontrolnih miši, ki so bile na bolj zdravi, običajni prehrani z žiti.
Ugotovili so, da je zahodnjaška prehrana v rodovitnih celicah vključila veliko genov, vključno z nekaterimi, ki povečajo proliferacijo in izboljšajo odzive prirojenega imunskega sistema.
Prirojeni imunski sistem je del imunskega sistema, ki reagira s hitrim, širokim odzivom na okužbo, ki mu kasneje sledi bolj specifična reakcija prilagodljivega imunskega sistema.
Zdrava prehrana ni spremenila aktivacije genov
Odziv akutnega vnetja je pri zahodnih dietičnih miših umrl, potem ko so jih 4 tedne postavili na običajno prehrano z žitaricami.
Toda prehod na bolj zdravo prehrano ni uspel razveljaviti temeljnih sprememb v prirojenem imunskem sistemu in mnogi geni, ki jih je zahodna dieta aktivirala, so ostali aktivni.
"Šele pred kratkim so odkrili," ugotavlja višja avtorica študije prof. Eicke Latz, direktorica Inštituta za prirojeno imunost Univerze v Bonnu, "da ima prirojeni imunski sistem obliko spomina."
Obstaja postopek, imenovan "prirojeni imunski trening," pojasnjuje, ki ga običajno sproži bakterijska okužba, pri miših v študiji pa ga je sprožila zahodnjaška prehrana.
Prirojeni imunski trening zagotavlja, da telo po okužbi ostane "v nekakšnem stanju alarma", zato se lahko njegova obramba "hitreje odzove na nov napad," dodaja prof. Latz.
Proteini zahodno prehrano vidijo kot patogena
Skupina je tudi odkrila, da je protein, imenovan pirinska domena družine NLR, ki vsebuje 3 (NLRP3), senzor imunskega sistema, ki zahodno prehrano prepozna kot patogen in zato sproži vnetni odziv.
Poleg tega se zdi, da zahodna prehrana poleg sprožitve vnetnih odzivov prek NLRP3 povzroča tudi dolgoročne epigenetske spremembe na embalaži genskega materiala, tako da je dele DNK, ki so običajno težko dostopni, lažje brati.
"Imunski sistem posledično reagira tudi na majhne dražljaje z močnejšimi vnetnimi odzivi," pojasnjuje prof. Latz.
V zadnjem nizu testov je skupina potrdila vlogo NLRP3 s tem, da je pokazala, da miši, vzrejene z pomanjkanjem beljakovin, niso razvile sistemskega vnetja iz zahodnjaške prehrane in tudi niso pokazale nekaterih drugih dolgoročnih sprememb, ki vključujejo beljakovine.
Raziskovalci ugotavljajo, da posredniki NLRP3 trenirajo imuniteto, ki izhaja iz zahodnjaške prehrane, in "lahko s tem posredujejo potencialno škodljive učinke trenirane imunosti pri vnetnih boleznih."
Profesor Latz pravi, da ugotovitve poudarjajo dramatičen vpliv napačne vrste hrane in da imajo pomembne posledice za družbo.
»Otroci imajo na izbiro, kaj bodo jedli vsak dan. Morali bi jim omogočiti, da se zavestno odločajo glede svojih prehranskih navad, «dodaja.
"Temelji zdrave prehrane morajo postati veliko pomembnejši del izobraževanja, kot so trenutno."
Prof. Eicke Latz
