Kakšno vlogo imajo črevesja pri Parkinsonovi bolezni?
Nova študija, objavljena v posebni prilogi Journal of Parkinson's Disease, pregleduje, kaj zaenkrat vemo o povezavi med črevesjem in Parkinsonovo boleznijo. Nastavitev črevesja lahko pripomore k hitrejšemu diagnosticiranju stanja in upočasni napredovanje.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) vsako leto približno 50.000 ljudi v ZDA dobi diagnozo Parkinsonove bolezni.
Trenutno je približno 500.000 ljudi v tej bolezni.
Ko ga zdravniki diagnosticirajo, je večina možganskih celic, ki so prizadete v Parkinsonovi bolezni, že odmrla.
Zaradi tega je težje upočasniti progresivno bolezen.
Zato raziskovalci v zadnjem času že veliko prej iščejo načine za odkrivanje tega stanja in v iskanju krivca presegajo nevrone in nevrotransmiterje, povezane z gibanjem.
Pri raziskovanju vzrokov za Parkinsonovo bolezen so raziskovalci postavili nič na črevesje.
Vse več študij kaže, da se stanje začne v prebavilih - vsaj pri nekaterih ljudeh, ki imajo prebavne simptome leta, preden se razvijejo kakšni motorični simptomi.
Nekatere študije so celo pokazale, da beljakovina alfa-sinukleina, ki je nenormalna pri Parkinsonovi bolezni, potuje iz možganov v želodec skozi vagusni živec, glavno sestavino parasimpatičnega živčnega sistema.
Kakšno je trenutno stanje obstoječih raziskav o povezavi črevesja in možganov pri Parkinsonovi bolezni? Nov pregled z naslovom "Črevesje in Parkinsonova bolezen: Hype ali upanje?" odpravili v preiskavo.
Dr. Filip Scheperjans, dr. - z oddelka za nevrologijo v Helsinški univerzitetni bolnišnici na Finskem - je prvi in ustrezni avtor recenzije.
Kako lahko črevesje pomaga pri diagnosticiranju Parkinsonove bolezni
Dr. Scheperjans pojasnjuje motivacijo za študijo in pravi: "Boljše razumevanje vloge črevesja pri [Parkinsonovi bolezni] nam bo pomagalo razumeti izvor bolezni in izboljšati zdravljenje."
"Nabirajo se dokazi, da je vsaj pri nekaterih [...] bolnikih izvor bolezni lahko v črevesju z možno vpletenostjo nenormalnih beljakovinskih agregatov, lokalnega vnetja in črevesnega mikrobioma."
"Zato so nadaljnje študije o vlogi črevesja pri [Parkinsonovi bolezni] pomembne in lahko razkrijejo nove možnosti za diagnozo in zdravljenje," pojasnjuje.
V svojem pregledu so dr. Scheperjans in sodelavci opredelili štiri glavne rešitve:
- Medtem ko so znanstveniki odkrili nahajališča alfa-sinukleina v črevesnem živčnem sistemu ljudi s Parkinsonovo boleznijo, je potrebnih več raziskav, da bi ugotovili, ali so ti beljakovinski agregati "biokemično podobni tistim, ki jih najdemo v možganih". Avtorji nadaljujejo: "[T] je morda kritičen pri našem razumevanju vloge črevesja pri patogenezi [Parkinsonove bolezni]."
- Črevesna hiperpermeabilnost je lahko tista, ki sproži agregacijo alfa-sinukleina v črevesnih živcih. Zdaj je treba opraviti več raziskav, da bi ugotovili, ali imajo ljudje s Parkinsonovo boleznijo tudi večjo prepustnost črevesja.
- Študije, ki so imunohistokemijo uporabljale za preučevanje agregatov alfa-sinukleina v črevesnem živčnem sistemu, so dale mešane rezultate, zato morajo znanstveniki razviti novejše, alternativne načine odkrivanja usedlin alfa-sinukleina v črevesju.
- Potrebne so velike multicentrične študije, ki vključujejo ljudi s Parkinsonovo boleznijo, pa tudi študije na živalih, da se ugotovijo mehanizmi, na katerih temelji povezava med črevesjem in Parkinsonovo boleznijo. Študije na ljudeh bi morale proučiti sestavo črevesne mikrobiote pred in po Parkinsonovi diagnozi.
Poleg tega avtorji študije cenijo, da bo v naslednjih nekaj desetletjih črevesna mikrobiota igrala posebno vlogo pri razvoju novih terapij za Parkinsonovo bolezen. Takšne terapije lahko vključujejo prehranske spremembe, uporabo pro- in prebiotikov ter fekalne presaditve.
"Naše razumevanje in razumevanje pomena povezave črevesje in možgani pri [Parkinsonovi bolezni] se v zadnjih letih hitro povečuje," pravi dr. Scheperjans.
"Prepričani smo, da se bo v naslednjih dveh desetletjih raziskav osi mikrobioma-črevesja-možganov na tem področju še pospešil razvoj, ki bo preoblikoval naše razumevanje patogeneze [Parkinsonove bolezni]," dodaja.
Dr. Patrik Brundin, dr. - glavni urednik časopisa Journal of Parkinson's Disease - komentira tudi ugotovitve. "Črevesje se je pokazalo kot ena od novih meja v [Parkinsonovi] raziskavi," pravi. "Predvidevamo, da bo v prihodnjih 20 letih pri črevesju prišlo do več napredka."
»Spremembe črevesja bi lahko uporabili za diagnozo [Parkinsonove bolezni] prej; nove terapije, usmerjene na te spremembe, lahko upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo zaprtje in izboljšajo delovanje črevesja pri bolnikih, ki jim je že bila diagnosticirana. "
Dr. Patrik Brundin, dr.
